Otros libros que te pueden interesar

• 

  Vesolje zgodb - eseji o znanosti

  Sašo Dolenc

  • 0
  • 0
  • 0

  »Danes je še kako pomembno, da mislimo z lastno glavo in ne nasedemo vsaki trditvi, na katero naletimo. Po eni strani nas bombardirajo z informacijami, tudi lažnivimi, po drugi pa se ni bilo nikoli lažje podučiti, kaj je res in kaj ne. Knjiga Vesolje zgodb – eseji o znanosti nam pomaga oblikovati lastno mnenje o svetu, ki temelji na zbiranju in vrednotenju informacij, učenju in grajenju zdravih argumentov. To je pot, ki nam omogoča, da se znamo v življenju dobro odločati, zraven pa neverjetno uživamo, saj vidimo dogodkom in informacijam pod kožo, jih torej razumemo. Pravilnega odločanja in razumevanja brez informacij ni. Sašo Dolenc navaja rezultate številnih raziskav, ki jih v knjigi odlično povzema in umešča v širšo sliko. Področja so raznolika, kar je privilegij, ki ga lahko uporabi avtor s tako široko razgledanostjo in izkušnjami v razumljivem razlaganju sicer zapletenih pojavov.« Tomaž Zwitter

  Ver libro

• 

  Kvarkadabra pri zdravniku -...

  Kvarkadabra

  • 0
  • 0
  • 0

  Še pred 100 leti je lahko zdravnik praktično vse svoje orodje in znanje spravil v zdravniško torbo. Nekaj praškov, tonikov in stetoskop. Danes je drugače. Razumevanje delovanja človeškega telesa je doživelo neverjeten razvoj, s čimer se je povečala tudi orožarnamedicinske opreme in število težav, ki jih zdravniki zdravijo. Tako ni presenetljivo, da pri obisku zdravnika pogosto ne razumemo, kaj natančno je narobe z nami in s kakšnimi orodji se bo zdravnik lotil zdravljenja. Kvarkadabra se je zato odločila, da se za svojo četrto skupno knjigo odpravi v zakulisje medicinske znanosti. (Odlomek iz uvoda.)
   
  »Kvarkadabrin krog je krog intelektualcev, ki se jim zdi podcenjujoče do sebe pristati zgolj na navijaško nogometno in politično besedotvorje, kakršno vlada v »splošni« družbi, na status azilanta, ki se mora v okolju, kjer živi, delati neartikuliranega mutca in skoraj bebca, čeprav ima v lastni glavi jezik, ki zmore ubesediti vse podobe in nianse in erupcije tega sveta.« (Iz predgovora dr. Alojza Ihana.)
   
  “Medicinske zgodbe, ki se berejo bolje od doktor romanov.” Samo Rugelj v Bukli (februar-marec 2012).

  Ver libro

• 

  Nove kratke zgodbe o skoraj vsem...

  Sašo Dolenc

  • 0
  • 0
  • 0

  “Razumljivo, a nikdar ceneno. Poučno, a nikdar pokroviteljsko. Enostavno, a nikdar trivialno. Poglobljeno, a nikdar zateženo.” -- Ali Žerdin
   
  “Nove kratke zgodbe o skoraj vsem so mentalni fitnes in zabaviščni park hkrati, Sašo Dolenc pa pravi čarovnik, ki navadnim smrtnikom težko razumljive enigme znanosti spreminja v slastne in hranljive bralne zalogaje, ne da bi se pomen izgubil v prevodu. Knjiga, ki jo odložimo pametnejši, kot smo jo vzeli v roke!” -- Tina Košir
   
  “Male zgodbe o velikih zgodbah … v najboljši tradiciji populariziranja znanstvene vednosti, njenih dosežkov, dilem in zagat.” -- Mladen Dolar

  Ver libro

• 

  Kratke zgodbice o skoraj vsem

  Sašo Dolenc

  • 0
  • 0
  • 0

  »Kratke zgodbice o skoraj vsem na iskriv, likovno in literarno sproščen način pripovedujejo o izbranih trenutkih vsemirja, ki vznemirja človeka.« -- MILAN DEKLEVA
   
  »Punce, nadvse krivično je, da je bilo največ romantike na voljo pred več sto milijoni let, ko je nebo prekrivala velikanska luna, dan pa je pobralo po pičlih osemnajstih urah. In fantje, čemu samo čas ostaja večno mlad? Ali res? Zgodbice o skoraj vsem so dovolj kratke. Nič bat. Le premalo jih je. Čestitke avtorjema!« -- JANJA VIDMAR
   
  »Sašo Dolenc je tokrat presegel samega sebe! V osemnajstih zgodbicah, dolgih povprečno 677 besed, nam je razložil vse od dinozavrov do zdrave prehrane. Manjkalo je samo še 60 preglednih podob, ki jih je mojstrsko zrisal Arjan Pregl. Bravo, fanta; še nekaj takih žepnih knjižic, pa ne bomo več googlali, ampak samo še dolencali oziroma pregledovali. Če bi bil edini brodolomec na otoku in bi s sabo imel le tole knjigo, švicarski nožek in steklenico, bi v morje vrgel steklenico s sporočilom: ‘Bodite brez skrbi, imam vse, kar potrebujem’.« --CIRIL HORJAK – DR. HOROWITZ

  Ver libro

• 

  Kratke zgodbe o skoraj vsem : 4...

  Sašo Dolenc

  • 0
  • 0
  • 0

  "Spomladi leta 1941 so na vrata brunarice v tirolskih Alpah severno od Bolzana, kjer je s svojim sinom Mariom živela mlada boemska pesnica Lucy Ramberg, potrkali vojaki. Čeprav so govorili nemško, je deček zelo dobro razumel, da matere, ko bo morala oditi s pripadniki SS, morda nikoli več ne bo videl. Po materini aretaciji je komaj triinpolletni Mario za dobro leto ostal pri znancih na bližnji kmetiji, nato pa se je sam potikal po severni Italiji, se družil z drugimi potepuškimi otroki, bil član pocestnih tolp ter bil večkrat v najrazličnejših sirotišnicah. Kot se spominja, je bil neprestano lačen in priča mnogim grozljivim dogodkom, zaradi katerih so ga kasneje še dolga leta tlačile more.
   
  … Leta 2007 so Mariu Capecchiju podelili Nobelovo nagrado za medicino."Skozi najrazličnejše zgodbe lahko na zelo zanimiv in preprost način spoznavamo znanstvene dosežke.

  Ver libro

• 

  Kaj je znanost? - Poročilo o...

  Sašo Dolenc

  • 0
  • 0
  • 0

  "Knjiga predstavlja dober prerez čez štiri ključne družbene razsežnosti sodobne znanosti, ki jih predstavljajo pravila njenega delovanja, vpetost v institucijo univerzitetne (akademske) znanosti, odnos do tehnoloških aplikacij in umestitev v svet interneta. Posebnost knjige je, da prikazuje medsebojne interakcije teh razsežnosti, pri čemer je izpostavljena tudi analiza delovanja interneta in njegovega pomena za znanost, kar je novost tudi v svetovnem merilu. Zelo podpiram Dolenčevo osrednje sporočilo, da lahko institucije, ki imajo opravka z znanostjo, ustrezno in za družbo koristno delujejo le, če vztrajajo na lastnih kriterijih odličnosti, medtem ko preoblikovanje znanosti in univerze po njim eksternih načelih, npr. po načelih tržne ekonomije, le slabi njihovo simbolno avtoriteto in notranjo moč." (prof. dr. Andrej Ule)"Vprašanje »Kaj je znanost?« presega polje filozofije znanosti in spoznavne teorije. Tudi dosežki znanosti ne morejo zadovoljivo podati celotne razsežnosti omenjene problematike. Sašo Dolenc vprašanje o bistvu znanosti postavi v nov kontekst, ki zajema tako okvire družbenega učinkovanja znanstvenih spoznanj kot tudi pogoje njihove produkcije in reprodukcije. Informacijska tehnologija, ki narekuje spremembe v obeh vidikih, odpira spremenjen pogled na zgodovino znanosti in hkrati terja nov razmislek o njenem današnjem pojmovanju." (prof. dr. Dean Komel)

  Ver libro