Weitere Bücher, die Sie mögen werden

• 

  Kratke zgodbe o skoraj vsem : 4...

  Sašo Dolenc

  • 0
  • 0
  • 0

  "Spomladi leta 1941 so na vrata brunarice v tirolskih Alpah severno od Bolzana, kjer je s svojim sinom Mariom živela mlada boemska pesnica Lucy Ramberg, potrkali vojaki. Čeprav so govorili nemško, je deček zelo dobro razumel, da matere, ko bo morala oditi s pripadniki SS, morda nikoli več ne bo videl. Po materini aretaciji je komaj triinpolletni Mario za dobro leto ostal pri znancih na bližnji kmetiji, nato pa se je sam potikal po severni Italiji, se družil z drugimi potepuškimi otroki, bil član pocestnih tolp ter bil večkrat v najrazličnejših sirotišnicah. Kot se spominja, je bil neprestano lačen in priča mnogim grozljivim dogodkom, zaradi katerih so ga kasneje še dolga leta tlačile more.
   
  … Leta 2007 so Mariu Capecchiju podelili Nobelovo nagrado za medicino."Skozi najrazličnejše zgodbe lahko na zelo zanimiv in preprost način spoznavamo znanstvene dosežke.

  Zum Buch

• 

  Kratke zgodbe o skoraj vsem : o...

  Sašo Dolenc

  • 0
  • 0
  • 0

  Ko se je 30. maja 1832 v južnem pariškem predmestju šele začenjalo daniti, je mladi mož Évariste Galois, povsem neprespan in s pištolo v roki, že stal nasproti artilerijskemu častniku z imenom Pescheux d'Herbinville. Šlo je za klasični dvoboj, v katerem sta oba nasprotnika z orožjem branila svojo čast in dobro ime. Danes sicer ni povsem znano, za kakšen spor je v resnici šlo, a kot vse kaže, je bila vzrok za spopad obeh mož brhka mademoiselle Stéphanie Félice Poterine du Motel.Na razdalji petindvajsetih korakov sta nasprotnika pomerila cevi svojih pištol drug proti drugemu in že naslednji trenutek je ranjen na tleh obležal mladi Évariste. Krogla ga je zadela v trebuh, mu predrla črevesje in le takojšnja operacija bi mu morda lahko rešila življenje.Že pred usodnim majskim jutrom je Galois dobro vedel, da privolitev v dvoboj zanj skoraj gotovo pomeni tudi smrtno obsodbo. Bil je namreč izvrsten matematik, a orožja ni bil tako vešč kot njegov izzivalec vojakd'Herbinville.Zato je vso noč pred dvobojem prebedel in poskušal na papir spraviti čim več matematičnih idej, ki jih je imel izdelane v glavi, a mu jih še ni uspelo zapisati. Vsi vemo, da smo ponavadi veliko bolj produktivni, če nas preganja rok za oddajo, kot če imamo še obilico časa. A povsem drugače je, če imaš le dvajset let, v glavi vidiš rešitve nekaterih matematičnih problemov, za katere veš, da jih ne pozna še nihče drug, zjutraj pa te čaka dvoboj, ki ga boš skoraj gotovo izgubil.

  Zum Buch

• 

  Kvarkadabra pri zdravniku -...

  Kvarkadabra

  • 0
  • 0
  • 0

  Še pred 100 leti je lahko zdravnik praktično vse svoje orodje in znanje spravil v zdravniško torbo. Nekaj praškov, tonikov in stetoskop. Danes je drugače. Razumevanje delovanja človeškega telesa je doživelo neverjeten razvoj, s čimer se je povečala tudi orožarnamedicinske opreme in število težav, ki jih zdravniki zdravijo. Tako ni presenetljivo, da pri obisku zdravnika pogosto ne razumemo, kaj natančno je narobe z nami in s kakšnimi orodji se bo zdravnik lotil zdravljenja. Kvarkadabra se je zato odločila, da se za svojo četrto skupno knjigo odpravi v zakulisje medicinske znanosti. (Odlomek iz uvoda.)
   
  »Kvarkadabrin krog je krog intelektualcev, ki se jim zdi podcenjujoče do sebe pristati zgolj na navijaško nogometno in politično besedotvorje, kakršno vlada v »splošni« družbi, na status azilanta, ki se mora v okolju, kjer živi, delati neartikuliranega mutca in skoraj bebca, čeprav ima v lastni glavi jezik, ki zmore ubesediti vse podobe in nianse in erupcije tega sveta.« (Iz predgovora dr. Alojza Ihana.)
   
  “Medicinske zgodbe, ki se berejo bolje od doktor romanov.” Samo Rugelj v Bukli (februar-marec 2012).

  Zum Buch

• 

  Kvarkadabra v kuhinji -...

  Kvarkadabra

  • 0
  • 0
  • 0

  Kuhinja je prostor, v katerem stereotipno kraljujeta kralj in kraljica: kralj je uglajen francoski kuhar z belim predpasnikom in visokim belim klobukom, kraljica pa je prijazna gospodinja s pisanim predpasnikom in ruto na glavi. Pa vendar je lahko to prav zanimiv prostor tudi za znanstvenike in vse ostale radovedneže, ki bodo v vsakem živilu in vsaki jedi ter v mešanju in pečenju ali drugih postopkih in navadah videli fizikalno-kemijsko-biološke procese ali pa družbene pojave. Zato je povsem razumljivo, da je kuharsko dogajanje premamilo tudi Kvarkadabro, da je vstopila v kuhinjo, se dobro razgledala in tudi sama malo poprijela za kuhalnico.Kvarkadabra poroča, kaj je videla, raziskala in preizkusila. V knjigi boste našli odgovore na vprašanja, ki vas morda že od nekdaj zanimajo, pa tudi na vprašanja, ki si jih še niti zastavili niste. Verjetno ste se že spraševali, kako se izmeri kaloričnost hrane, kako deluje ekonom lonec in zakaj pri rezanju čebule jokamo. Večina pa najbrž še ni slišala za na Balkanu priljubljeno pijačo z imenom boza ter za to, da je lahko luknja v želodcu tudi uporabna stvar. Pri nekaterih sestavkih so opisani tudi recepti za izvedbo poskusov in navodila za izdelavo jedi. Želimo, da bi se s knjigo zabavali, se kaj naučili, predvsem pa upamo, da bo koga navdušila za lastno eksperimentiranje.

  Zum Buch

• 

  Vesolje zgodb - eseji o znanosti

  Sašo Dolenc

  • 0
  • 0
  • 0

  »Danes je še kako pomembno, da mislimo z lastno glavo in ne nasedemo vsaki trditvi, na katero naletimo. Po eni strani nas bombardirajo z informacijami, tudi lažnivimi, po drugi pa se ni bilo nikoli lažje podučiti, kaj je res in kaj ne. Knjiga Vesolje zgodb – eseji o znanosti nam pomaga oblikovati lastno mnenje o svetu, ki temelji na zbiranju in vrednotenju informacij, učenju in grajenju zdravih argumentov. To je pot, ki nam omogoča, da se znamo v življenju dobro odločati, zraven pa neverjetno uživamo, saj vidimo dogodkom in informacijam pod kožo, jih torej razumemo. Pravilnega odločanja in razumevanja brez informacij ni. Sašo Dolenc navaja rezultate številnih raziskav, ki jih v knjigi odlično povzema in umešča v širšo sliko. Področja so raznolika, kar je privilegij, ki ga lahko uporabi avtor s tako široko razgledanostjo in izkušnjami v razumljivem razlaganju sicer zapletenih pojavov.« Tomaž Zwitter

  Zum Buch

• 

  Kaj je znanost? - Poročilo o...

  Sašo Dolenc

  • 0
  • 0
  • 0

  "Knjiga predstavlja dober prerez čez štiri ključne družbene razsežnosti sodobne znanosti, ki jih predstavljajo pravila njenega delovanja, vpetost v institucijo univerzitetne (akademske) znanosti, odnos do tehnoloških aplikacij in umestitev v svet interneta. Posebnost knjige je, da prikazuje medsebojne interakcije teh razsežnosti, pri čemer je izpostavljena tudi analiza delovanja interneta in njegovega pomena za znanost, kar je novost tudi v svetovnem merilu. Zelo podpiram Dolenčevo osrednje sporočilo, da lahko institucije, ki imajo opravka z znanostjo, ustrezno in za družbo koristno delujejo le, če vztrajajo na lastnih kriterijih odličnosti, medtem ko preoblikovanje znanosti in univerze po njim eksternih načelih, npr. po načelih tržne ekonomije, le slabi njihovo simbolno avtoriteto in notranjo moč." (prof. dr. Andrej Ule)"Vprašanje »Kaj je znanost?« presega polje filozofije znanosti in spoznavne teorije. Tudi dosežki znanosti ne morejo zadovoljivo podati celotne razsežnosti omenjene problematike. Sašo Dolenc vprašanje o bistvu znanosti postavi v nov kontekst, ki zajema tako okvire družbenega učinkovanja znanstvenih spoznanj kot tudi pogoje njihove produkcije in reprodukcije. Informacijska tehnologija, ki narekuje spremembe v obeh vidikih, odpira spremenjen pogled na zgodovino znanosti in hkrati terja nov razmislek o njenem današnjem pojmovanju." (prof. dr. Dean Komel)

  Zum Buch