Maison d'édition: BookRix
No AI, No AI translated by Eduard Wagner Lahko ga vidite, kakor koli želite. Ali je to izpolnjujoče življenje ali ne, prepuščam tebi kot bralcu. Seveda sem naredil veliko napak, vendar zanje ne morem kriviti drugih ljudi, večinoma lahko krivim samo sebe.
V knjigi je na 300 straneh zbranih 48 sestavkov o znanosti, ki so bili v letu 2006 objavljeni v rubriki »Bližnja srečanja tretje vrste« Delove tedenske priloge Polet in/ali na spletni strani Kvarkadabre – časopisa za tolmačenje znanosti. Sestavki so prejeli tudi priznanje Prometej znanosti za leto 2006.Knjiga je razdeljena v poglavja:VESOLJE BREZ ROBAOSAMLJENI PLANETNARAVNA IN UMETNA ŽIVA BITJAGOVOREČA ŽIVALKAJ SANJAJO STROJI?STVAR, KI MISLIMOLEKULE ŽIVLJENJAČUDNI DELCI"Dr. Sašo Dolenc je nedvomno med našimi najuspešnejšimi avtorji na področju poljudne znanosti, saj mu uspeva zapletene znanstvene dosežke razložiti širši javnosti na jasen in zanimiv način s tem, da ostane pri tej razlagi natančen in znanstven. serija njegovih člankov je izredno pomembna, saj pokriva vsa področja moderne znanosti na nevsiljiv, skorajda lahkoten način, zato je prav, da jo imamo tudi v knjižni obliki. Na področju moderne poljudne znanosti smo v sloveniji šibki, saj se nasi znanstveniki v glavnem ne lotevajo takega dela, drugi pa zanj niso usposobjeni. zato delo dr. Dolenca zasluži vso pohvalo in spoštovanje." akad. prof. dr. Boštjan ŽekšVoir livre
“Razumljivo, a nikdar ceneno. Poučno, a nikdar pokroviteljsko. Enostavno, a nikdar trivialno. Poglobljeno, a nikdar zateženo.” -- Ali Žerdin “Nove kratke zgodbe o skoraj vsem so mentalni fitnes in zabaviščni park hkrati, Sašo Dolenc pa pravi čarovnik, ki navadnim smrtnikom težko razumljive enigme znanosti spreminja v slastne in hranljive bralne zalogaje, ne da bi se pomen izgubil v prevodu. Knjiga, ki jo odložimo pametnejši, kot smo jo vzeli v roke!” -- Tina Košir “Male zgodbe o velikih zgodbah … v najboljši tradiciji populariziranja znanstvene vednosti, njenih dosežkov, dilem in zagat.” -- Mladen DolarVoir livre
»Danes je še kako pomembno, da mislimo z lastno glavo in ne nasedemo vsaki trditvi, na katero naletimo. Po eni strani nas bombardirajo z informacijami, tudi lažnivimi, po drugi pa se ni bilo nikoli lažje podučiti, kaj je res in kaj ne. Knjiga Vesolje zgodb – eseji o znanosti nam pomaga oblikovati lastno mnenje o svetu, ki temelji na zbiranju in vrednotenju informacij, učenju in grajenju zdravih argumentov. To je pot, ki nam omogoča, da se znamo v življenju dobro odločati, zraven pa neverjetno uživamo, saj vidimo dogodkom in informacijam pod kožo, jih torej razumemo. Pravilnega odločanja in razumevanja brez informacij ni. Sašo Dolenc navaja rezultate številnih raziskav, ki jih v knjigi odlično povzema in umešča v širšo sliko. Področja so raznolika, kar je privilegij, ki ga lahko uporabi avtor s tako široko razgledanostjo in izkušnjami v razumljivem razlaganju sicer zapletenih pojavov.« Tomaž ZwitterVoir livre
»Kratke zgodbice o skoraj vsem na iskriv, likovno in literarno sproščen način pripovedujejo o izbranih trenutkih vsemirja, ki vznemirja človeka.« -- MILAN DEKLEVA »Punce, nadvse krivično je, da je bilo največ romantike na voljo pred več sto milijoni let, ko je nebo prekrivala velikanska luna, dan pa je pobralo po pičlih osemnajstih urah. In fantje, čemu samo čas ostaja večno mlad? Ali res? Zgodbice o skoraj vsem so dovolj kratke. Nič bat. Le premalo jih je. Čestitke avtorjema!« -- JANJA VIDMAR »Sašo Dolenc je tokrat presegel samega sebe! V osemnajstih zgodbicah, dolgih povprečno 677 besed, nam je razložil vse od dinozavrov do zdrave prehrane. Manjkalo je samo še 60 preglednih podob, ki jih je mojstrsko zrisal Arjan Pregl. Bravo, fanta; še nekaj takih žepnih knjižic, pa ne bomo več googlali, ampak samo še dolencali oziroma pregledovali. Če bi bil edini brodolomec na otoku in bi s sabo imel le tole knjigo, švicarski nožek in steklenico, bi v morje vrgel steklenico s sporočilom: ‘Bodite brez skrbi, imam vse, kar potrebujem’.« --CIRIL HORJAK – DR. HOROWITZVoir livre
Ko se je 30. maja 1832 v južnem pariškem predmestju šele začenjalo daniti, je mladi mož Évariste Galois, povsem neprespan in s pištolo v roki, že stal nasproti artilerijskemu častniku z imenom Pescheux d'Herbinville. Šlo je za klasični dvoboj, v katerem sta oba nasprotnika z orožjem branila svojo čast in dobro ime. Danes sicer ni povsem znano, za kakšen spor je v resnici šlo, a kot vse kaže, je bila vzrok za spopad obeh mož brhka mademoiselle Stéphanie Félice Poterine du Motel.Na razdalji petindvajsetih korakov sta nasprotnika pomerila cevi svojih pištol drug proti drugemu in že naslednji trenutek je ranjen na tleh obležal mladi Évariste. Krogla ga je zadela v trebuh, mu predrla črevesje in le takojšnja operacija bi mu morda lahko rešila življenje.Že pred usodnim majskim jutrom je Galois dobro vedel, da privolitev v dvoboj zanj skoraj gotovo pomeni tudi smrtno obsodbo. Bil je namreč izvrsten matematik, a orožja ni bil tako vešč kot njegov izzivalec vojakd'Herbinville.Zato je vso noč pred dvobojem prebedel in poskušal na papir spraviti čim več matematičnih idej, ki jih je imel izdelane v glavi, a mu jih še ni uspelo zapisati. Vsi vemo, da smo ponavadi veliko bolj produktivni, če nas preganja rok za oddajo, kot če imamo še obilico časa. A povsem drugače je, če imaš le dvajset let, v glavi vidiš rešitve nekaterih matematičnih problemov, za katere veš, da jih ne pozna še nihče drug, zjutraj pa te čaka dvoboj, ki ga boš skoraj gotovo izgubil.Voir livre
Še pred 100 leti je lahko zdravnik praktično vse svoje orodje in znanje spravil v zdravniško torbo. Nekaj praškov, tonikov in stetoskop. Danes je drugače. Razumevanje delovanja človeškega telesa je doživelo neverjeten razvoj, s čimer se je povečala tudi orožarnamedicinske opreme in število težav, ki jih zdravniki zdravijo. Tako ni presenetljivo, da pri obisku zdravnika pogosto ne razumemo, kaj natančno je narobe z nami in s kakšnimi orodji se bo zdravnik lotil zdravljenja. Kvarkadabra se je zato odločila, da se za svojo četrto skupno knjigo odpravi v zakulisje medicinske znanosti. (Odlomek iz uvoda.) »Kvarkadabrin krog je krog intelektualcev, ki se jim zdi podcenjujoče do sebe pristati zgolj na navijaško nogometno in politično besedotvorje, kakršno vlada v »splošni« družbi, na status azilanta, ki se mora v okolju, kjer živi, delati neartikuliranega mutca in skoraj bebca, čeprav ima v lastni glavi jezik, ki zmore ubesediti vse podobe in nianse in erupcije tega sveta.« (Iz predgovora dr. Alojza Ihana.) “Medicinske zgodbe, ki se berejo bolje od doktor romanov.” Samo Rugelj v Bukli (februar-marec 2012).Voir livre
